a/a

22. 12. 2017

Strategija za dvigovanje ravni pismenosti v Sloveniji in strokovne podlage

Nacionalna raziskava pismenosti odraslih, starih od 16 do 65 let, je leta 1998 pokazala, da je v Sloveniji 77% odraslega prebivalstva po svojih dosežkih na preizkusu pismenosti pod mednarodnim povprečjem oziroma pod ravnjo, ki je po oceni strokovnjakov potrebna za razumevanje in uporabo tiskanih (pisnih) informacij v vsakdanjih dejavnostih v domačem okolju, na delovnem mestu in v družbi. Nacionalni program izobraževanja odraslih (še vedno na ravni predloga) kot temeljni strateški dokument razvoja izobraževanja odraslih in uveljavljanja koncepta vseživljenjskosti učenja do leta 2010, v okviru prvega prednostnega področja že predvideva ukrepe za zviševanje temeljnega znanja in usposobljenosti, v sklop katerega sodi tudi pismenost. Med podatki iz nacionalne raziskave pismenosti, ki je pokazala kakovost znanja odraslih na posameznih stopnjah izobrazbe in ocenjenimi potrebami, zajetimi v drugo prednostno področje nacionalnega programa (zviševanje izobrazbene ravni), se je pokazala določena razlika. Opredeljevanje potreb po tovrstnem izobraževanju med odraslimi v Sloveniji je bilo narejeno na osnovi podatkov o izobrazbeni strukturi prebivalstva, vendar je kakovost temeljnega znanja in usposobljenosti na stopnji srednje šole precenjena. Podatki iz raziskave kažejo, da bi bilo treba v izobraževanje, z ustreznimi ukrepi, zajeti več odraslega prebivalstva kot predvideva nacionalni program.