Andragoški center Slovenije

Andragoški

a/a

19. 11. 2020

Pregled izobraževanja in usposabljanja 2020

Evropska komisija je 12. novembra objavila letni Pregled izobraževanja in usposabljanja. Pregled že enajsto leto zapored analizira številne podatke o razvoju nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU in njenih državah članicah. Vsebuje primerjavo nacionalnih izobraževalnih sistemov v obliki 27 poglobljenih poročil za posamezne države.

Pregled za leto 2020 se posebej osredotoča na poučevanje in učenje v digitalni dobi. Koronavirusna kriza je pokazala pomen digitalnih rešitev za poučevanje in učenje ter opozorila na njihove pomanjkljivosti.

Veseli me, da je digitalno izobraževanje glavna tema letošnjega Pregleda izobraževanja in usposabljanja … Prepričani smo, da je treba korenito spremeniti digitalno izobraževanje, in se zavzemamo za izboljšanje digitalne pismenosti v Evropi. Komisija je nedavno predlagala sveženj pobud, med drugim nov Akcijski načrt za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027, s katerim želi okrepiti prispevek izobraževanja in usposabljanja k okrevanju EU po koronavirusni krizi ter pomagati pri oblikovanju zelene in digitalne Evrope.

(Marija Gabriel, evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade)

​Poglejmo nekaj podatkov, ki so pomembni za naše področje.

Zadnja izdaja Pregleda kaže, da se države članice bližajo cilju glede zmanjšanja zgodnjega opuščanja šolanja. Leta 2019 je znašal 10,2 %, kar je le 0,2 odstotni točki več od zastavljenega cilja, predstavlja pa napredek za 4 odstotne točke v zadnjem desetletju. Te številke skrivajo velike razlike med državami, ki se gibljejo med 3 % na Hrvaškem in 28,7 % v Turčiji; za Slovenijo je podatek 4,6 %. Nekatere države so znatno napredovale, zlasti Portugalska (20,3 %), Španija (13,6 %) in Grčija (10,1 %). Šolanje prezgodaj opusti manj deklet (8,4%) kot fantov (11,9%). za Slovenijo sta to podatka 3,8 % deklet in 5,2 % fantov. Pojavlja se velika razlika v stopnji zgodnjega opuščanja šolanja med mladimi, rojenimi v tujini (22,2 %);, in tistimi, ki so rojeni doma (8,9 %).

Delež odraslih (25–64 let), vključenih v izobraževanje je (po Anketi o delovni sili) najvišji v skandinavskem delu: na Švedskem znaša 34,3 %, Finskem 29 %, Danskem 25,3 %. Stopnje udeležbe so najnižje v Romuniji, Bolgariji, na Hrvaškem in Slovaškem, kjer je v izobraževanje vključenih manj kot 5 % odraslih. V Sloveniji je imelo učno izkušnjo v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem 11,2 % odraslih, starih od 25 do 64 let (povprečje EU: 10,8 %). Največji napredek so v desetletnem obdobju dosegle Francija (13,8 %), Švedska (11,8 %) in Estonija (9,7 %). Slovenija je nazadovala – stopnja udeležbe se je od leta 2009, ko je bila 14,8-odstotna, močno znižala. Nekatere države so sprejele konkretne ukrepe za podporo izpopolnjevanju (Češka, Danska, Slovaška) ali povečanju dostopa do usposabljanja, vključno s finančno podporo (Francija, Nizozemska in Nemčija). Več držav članic se je osredotočilo na izboljšanje svojih sistemov izobraževanja odraslih (Avstrija, Finska in Estonija). 

Vse omenjene publikacije najdete na tej povezavi, novico o izidu Pregleda pa lahko v celoti preberete na strani Evropske komisije.

© 2020 Andragoški center Slovenije. Vse pravice pridržane.

Avtor: Creatim