Andragoška spoznanja o andragogiki v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije

Prva letošnja številka Andragoških spoznanj se posveča preteklosti, sedanjosti in prihodnjim perspektivam tega znanstvenega področja. V uvodniku tematska urednika dr. Borut Mikulec in dr. Monika Govekar Okoliš osvetlita razvoj andragogike kot znanstvene discipline v Jugoslaviji.

Po drugi svetovni vojni so se na univerzah v Novem Sadu, Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skopju in Sarajevu profesorji ukvarjali z izobraževanjem odraslih. V različnih republikah so se začela predavanja andragogike, in sicer v petdesetih letih 20. stoletja. V Sloveniji se je andragogika kot samostojna smer začela oblikovati na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ana Krajnc je ustanovila andragoško smer leta 1976 in samostojni študij andragogike leta 1992.

Uvodna eseja sta delo dr. Ane Krajnc in dr. Zorana Jelenca. Ustanovitelj Andragoškega centra Slovenije poimenuje naš zavod »močna ustanova za razvoj in raziskovanje na področju andragogike«. Navaja številne izobraževalne projekte, ki upoštevajo tudi odrasle osebe s posebnimi potrebami.

Tematski del številke nadgrajujejo prispevki iz Srbije, BiH in Hrvaške. Tudi nadaljevanje je zanimivo. Dr. Dušana Findeisen predstavi članek o Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje z naslovom Učijo se, torej so.

Prav tako je privlačen naslov netematskega članka Pomisleki o Knowelsovi andragogiki kot teoriji učenja s psihološkega vidika. V rubriki Poročila, odmevi, ocene pa med drugim najdemo prispevek Mateje Rajh Jager o obravnavi podnebnih sprememb na ŠC Celje. Opisuje pot iz neformalnega v formalno izobraževanje. Sodelujoči v projektu so sledili priporočilom UNESCO (2022), da celostni pristop zahteva učna okolja, kjer se učeči se učijo o tem, kar živijo, in živijo, kar se učijo.

Številka je izjemno zanimiva, vsi prispevki so prostodostopni na spletu.