OECD opozarja: vrzeli v izobraževanju odraslih se povečujejo

OECD je objavil publikacijo Trendi v izobraževanju odraslih. Poročilo temelji na novih podatkih raziskave o spretnostih odraslih (PIAAC). Zanimivo bo za oblikovalce politik, izobraževalne ustanove in delodajalce, ki želijo oblikovati bolj vključujoče in odzivne sisteme izobraževanja odraslih.

Poročilo razkriva trdovratne razlike v vključevanju odraslih v izobraževanje. Kljub vse večjemu soglasju o pomembnosti vseživljenjskega učenja za gospodarsko odpornost in individualne priložnosti, delež udeležencev v številnih državah, tudi v EU, stagnira ali celo upada. Trend padanja je zaznati zlasti med starejšimi, nizko izobraženimi in ranljivimi skupinami. Preseneča, da je opazen padec udeležbe tudi med visoko izobraženimi.

V državah OECD formalno izobraževanje odraslih upada – le 8 % odraslih je vključenih v strukturirane izobraževalne programe, kar je več kot 2 odstotni točki manj kot v preteklih merjenjih. Nasprotno pa ostaja neformalno, z delom povezano učenje precej razširjeno. V povprečju vključuje 37 % odraslih. Čeprav se je tudi ta oblika nekoliko zmanjšala (približno za tri odstotne točke), trend upadanja ni enoten v vseh državah. Takšno učenje je pogosto kratkotrajno: 42 % traja en dan ali manj, 40 % do en teden. Krajše oblike sicer lahko spodbudijo večjo udeležbo, ne podpirajo pa nujno globokih preobrazbenih izkustev, ki vodijo k dolgotrajnejšim kariernim spremembam.

Glavni razlog za sodelovanje odraslih v učenju ostaja izboljšanje delovne uspešnosti in zaposljivosti, glavne ovire pa ostajajo pomanjkanje časa in finančno breme. Te ovire bolj prizadenejo ženske, mlajše odrasle in visoko izobražene.

Ključni dejavnik je tudi sodelovanje delodajalcev. Poročilo poudarja potrebo po prožnejših oblikah izobraževanja, kot so mikrodokazila in modularni programi. Opozarja pa, da morajo te voditi k dejanskemu kariernemu napredku.

OECD priporoča ciljno usmerjene ukrepe za premalo zastopane skupine, kombinacijo finančne pomoči, osebnega svetovanja in prilagodljivih učnih poti ter tesnejše sodelovanje med vladami, delodajalci in ponudniki izobraževanj.