a/a
6. 1. 2026
Kako dobro živimo v Alpah – in kaj to pomeni za učenje, delo in skupnost?
Deseto poročilo o stanju Alp pokaže, da je kakovost življenja več kot okolje. Je tudi dostop do znanja, storitev in možnosti sodelovanja.
Publikacija z naslovom Kakovost življenja v Alpah je bila predstavljena že lani julija na spletni strani Alpske konvencije. Na voljo je v vseh alpskih jezikih.
Kakovost življenja poročilo obravnava kot celovit koncept, ki povezuje okolje, gospodarstvo, družbene odnose in upravljanje.
Ugotavlja, da so življenjske razmere v Alpah na splošno dobre, zlasti zaradi neokrnjene narave, kakovostnega okolja in možnosti za prostočasne dejavnosti. Hkrati pa prebivalci opozarjajo na pomanjkljivosti, kot so slabša dostopnost storitev, omejen javni prevoz, stanovanjska problematika in manjša vključenost v procese odločanja. Raziskave kažejo tudi na razkorak med objektivnimi podatki in tem, kako ljudje doživljajo svoje življenje.
Za izobraževanje odraslih je poročilo posebej pomembno. Jasno pokaže, da so možnosti za učenje tesno povezane z dostopnostjo storitev, digitalno povezanostjo, delovnimi razmerami in vitalnostjo lokalnih skupnosti. Demografske spremembe, zlasti staranje prebivalstva, ter podnebni in gospodarski izzivi povečujejo potrebo po vseživljenjskem učenju, zelenih in digitalnih kompetencah ter krepitvi aktivnega državljanstva.
Poseben poudarek je namenjen mladim v Alpah. Ob visoki kakovosti naravnega okolja izražajo zaskrbljenost zaradi visokih življenjskih stroškov, dostopnosti stanovanj, dela in izobraževanja. Poročilo zato izpostavlja vlogo učenja in vključevanja prebivalstva kot ključnega dejavnika za odpornost alpskih skupnosti in njihovo prihodnost.
Deseto poročilo o stanju Alp je pripravila skupina avtorjev in avtoric z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani s prispevki članov in članic ad hoc delovne skupine. Koordinirala sta jo slovensko predsedstvo in Stalni sekretariat Alpske konvencije.