Kaj prinaša Pregled izobraževanja in usposabljanja 2025?

​Evropska komisija je 12. novembra objavila Pregled izobraževanja in usposabljanja 2025 (Education and Training Monitor 2025).

V poročilu vsako leto analizirajo sisteme izobraževanja in usposabljanja v 27 državah članicah. Pregled združuje najnovejše podatke, dokaze in novosti o nacionalnih politikah, s čimer prispeva k spremljanju strateškega okvira evropskega prostora.

Letošnja izdaja se osredotoča na izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) in pridobivanje temeljnih spretnosti, nato pa se podrobneje posveča klasičnim poglavjem za vsak sektor učenja. Letos je posebna pozornost namenjena nedavnim pobudam, objavljenim v okviru Unije znanj in spretnosti.

Pregled izobraževanja in usposabljanja sestavljajo trije zavihki:

• Primerjalno poročilo spremlja napredek pri doseganju ciljev na ravni EU na področju izobraževanja in usposabljanja.
• V poročilih o posameznih državah je predstavljen in ocenjen glavni nedavni in trenutni razvoj politik v vseh 27 državah članicah EU.
• Nabor orodij Pregleda vsebuje pregled ključnih kazalnikov, ki se uporabljajo v Pregledu izobraževanja in usposabljanja, ter osvetljuje kontekst ciljev in področij kazalnikov na ravni EU.

Kaj kažejo podatki za izobraževanje odraslih v Sloveniji?

Slovenija se sooča z izrazitim upadom udeležbe odraslih v izobraževanju. Med letoma 2016 in 2022 je padla s 40,3 % na 26,5 %, kar je pod povprečjem EU. Največji upad je zaznan med osebami z višjo izobrazbo. Novejši podatki sicer kažejo bolj spodbuden trend, vendar so za dosego cilja EU, da se do leta 2030 v izobraževanje vsako leto vključi vsaj 60 % odraslih, potrebna dodatna prizadevanja.

Kljub široki ponudbi programov ostajajo digitalne spretnosti pomemben izziv. Leta 2024 je imelo vsaj osnovne digitalne spretnosti le 46,7 % prebivalcev Slovenije, kar je precej pod povprečjem EU. Razmere so ugodnejše le med mladimi. Starejši, manj izobraženi, socialno prikrajšani in brezposelni so še posebej ranljive skupine.

Za krepitev vseživljenjskega učenja potekajo obsežni sistemski ukrepi. Sprejeti so bili novi nacionalni programi, vključno s programom finančne pismenosti, ter začeta kampanja za spodbujanje vseživljenjskega učenja. Večina sredstev ESS+ je namenjena razvoju spretnosti, krepitvi ključnih kompetenc ter izpopolnjevanju in preusposabljanju, z močnim poudarkom na digitalnih in zelenih spretnostih. Dodatna evropska sredstva omogočajo širitev prožnih oblik učenja in podporo prilagajanju prebivalstva spremembam na trgu dela.

Celotno poročilo si lahko preberete tukaj.