a/a

5. 4. 2020

Priporočila izvajalcem programa Osnovna šola za odrasle

Cenimo visoko prizadevnost zaposlenih v izvajalskih organizacijah, ki iščejo alternativne poti za uresničevanje učnih ciljev, ter entuziazem ter prizadevanje mnogih udeležencev, da kljub izrednim razmeram dosežejo svoje cilje.

Tudi v izobraževanju odraslih smo se znašli v zahtevni situaciji, ko je potrebno uvesti nove načine dela z odraslimi. V ta namen vam v splošnem obvestilu posredujemo nekaj informacij o delu ACS ter izobraževanju odraslih v času pandemije COVID–19.

V spodnji objavi pa dodajamo še informacije in strokovna priporočila za izvajalce programa Osnovna šola za odrasle (OŠO).

Glavni namen izvajanja programa OŠO v izrednih razmerah je ohranjati stik populacije odraslih udeležencev programa osnovna šola za odrasle z izobraževalnim področjem in vsebinami izobraževanja znotraj le-tega, vzdrževati do sedaj doseženo raven znanja in spretnosti, spodbuditi udeležence k doseganju ciljev v skladu z učnimi načrti in jih ob tem podpirati k proaktivnemu delovanju ter skrbi za svoje znanje in razvoj. Udeležencem programa OŠO se omogoča strokovna podpora v vsebinskem in tehničnem smislu pa tudi podpora ter pomoč pri razumevanju trenutne družbene situacije in odzivanju nanjo.

Kot je znano se v program vključujejo izobraževalno, socialno in ekonomsko najbolj ranljive skupine odraslih, veliko je posameznikov z drugim jezikovnim in kulturnim ozadjem, odraslih s posebnimi potrebami in negativnimi izkušnjami s poprejšnjim šolanjem. Obstajajo tudi razlike v njihovih zmožnostih, motivaciji za samostojno učenje, predznanju, trenutnem zdravstvenem stanju, psihičnem počutju … kot tudi razlike v domačem okolju, v katerem naj bi se učili.  Nekateri odrasli imajo dostop do spleta in imajo računalnik/pametni telefon, drugi ga nimajo. Pomembno je upoštevati, da je v času epidemije veliko okuženih odraslih, ali odraslih, ki so dodatno angažirani – z delom ali skrbijo in nego drugih družinskih članov.

Izkušnje izvajalskih ustanov v prvih dveh tednih opozarjajo, da so se šole zelo različno lotile izobraževanja na daljavo v programu OŠO.  Pri delu se srečajo z mnogimi ovirami, ki so tehnične narave; različne so ravni IKT znanja in spretnosti tako pri udeležencih kot pri učiteljih; pomanjkljive so priložnosti za izvedbo ustrezne učne pomoči; nižja je motiviranost udeležencev za delo v sedanjih razmerah. Tehnično so še posebej prikrajšani migranti, ki živijo v azilnih domovih (ni računalnikov, internetne povezave so zelo slabe), zaprte osebe, ki v ustanovah za prestajanje kazni pogostokrat nimajo dostopa do interneta, in Romi, ki skoraj nikjer nimajo dostopa do računalnika. Kljub temu smo zaznali izjemno visoko prizadevnost zaposlenih v izvajalskih organizacijah, ki iščejo alternativne poti za uresničevanje učnih ciljev, in entuziazem ter prizadevanje mnogih udeležencev, da kljub izrednim razmeram dosežejo svoje cilje.

Cilj izobraževanja na domu v času epidemije je organizirati izobraževalne dejavnosti tako, da bodo posamezniki uspešno zaključili šolsko leto.

Za nemoten potek izobraževanja na daljavo v programu OŠO bi bilo potrebno zagotoviti:

• Tehnične pogoje: računalnik z internetno povezavo (če ni računalnika – izjemoma pametni telefon). Izvajalci se bodo pri delu srečali z mnogimi tehničnimi ovirami kot so: pomanjkanje ali neustrezna oprema, ne dovolj zmogljiva internetna povezava, nekonsistentna programska oprema. V tem primeru organizator izobraževanja ali učitelj stopi v stik z odraslimi udeleženci po telefonu in se dogovori o možnih rešitvah za izobraževanje na daljavo. Izjemoma učitelji posredujejo gradivo učencem v fizični obliki na dom.
• Refleksijo izobraževalnih potreb in značilnosti učečih se v programu OŠO: učitelji v času trajanja epidemije naj ponovno revidirajo cilje; določijo naj realne standarde in z njimi povezan razumni obseg dejavnosti. Pri tem se ne sme zanemariti tudi potrebe po druženju (socialni vidik), ki bo tokrat organizirana na daljavo, bodisi v večjih ali manjših skupinah. Treba je izkoristiti tudi socialne mreže, ki jih uporabljajo udeleženci programa, npr.: FB, Instagram idr.
• Prilagoditev gradiva za posredovanje v digitalnem učnem okolju: tehnično-informacijska in administrativna enota/skupina v organizaciji pripravi jasna navodila in ponuja strokovno tehnično podporo tako učiteljem kot tudi udeležencem, bodisi po e-pošti, telefonu ali na kakšen drug razpoložljiv način.
• Izpeljavo izobraževanja ob podpori učiteljev: potrebno je smiselno prilagoditi urnik za delo na daljavo. Posamezni predmeti za oddelke se v času epidemije nadaljujejo po učnih načrtih. Učitelji delo načrtujejo po sklopih oz. učnih enotah. Izobraževanje na daljavo izvajajo učitelji, ki so poučevali posamezni predmet pred začetkom epidemije. Za posamezni predmet in razred učitelj udeležencem pošlje razlago, napotke za delo, navodila za uporabo delovnih zvezkov, povezavo do e-učbenikov, naslove spletnih povezav npr. iz Youtuba, naloge ipd. ter rok za oddajo nalog. Učitelji dodatne strokovne pomoči naj vzpostavijo stik z udeleženci programa OŠO na daljavo in jim nudijo podporo in pomoč. Učitelji dodatne strokovne pomoči, romski pomočniki, spremljevalci naj sodelujejo z ostalimi učitelji in naj bodo v podporo učiteljem in odraslim udeležencem.
• Spremljanje in vrednotenje dosežkov takega izobraževanja: udeleženci naloge napišejo, poslikajo in pošljejo nazaj učitelju v pregled. Učitelj ovrednoti posamezne izdelke in odgovor posreduje udeležencu. Učitelji dnevno in tedensko poročajo o aktivnostih za posamezni predmet in razred ter o odzivnosti udeležencev.

Kljub obstoječim smernicam (splošnim navodilom) je smiselno, da vodstvo ustanove, ki izvaja program OŠO, v sodelovanju s strokovnimi kadri v organizaciji izbere oziroma vpelje tiste pristope izobraževanja na daljavo, ki so najbolj primerni glede na značilnosti ciljnih skupin v OŠO in učiteljev, ki sodelujejo pri izobraževanju na daljavo.

Predlagane smernice so usklajene s Strokovnimi navodili za ravnateljice in ravnatelje osnovnih šol. Ostale podrobnosti glede koordiniranja izvedbe programa OŠO v sami izobraževalni organizaciji si oglejte v dokumentu Izvajanje izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah: Strokovna navodila za ravnateljice in ravnatelje.

Javno dostopna e-gradiva na spletih straneh ZRSŠ in Slovenskega izobraževalnega omrežja – SIO.

Kontaktna oseba na Zavodu RS za šolstvo: Fani Nolimal (fani.nolimal@zrss.si).

Pripravila: mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), kontaktna oseba na ACS.