Andragoški center Slovenije

Andragoški

Prekoči do vsebine

a/a

2. 9. 2020

Ali izobraževanje odraslih ni več del sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji?

Tako kot na drugih področjih izobraževanja smo tudi v izobraževanju odraslih pred pričetkom novega izobraževalnega obdobja. Izvajalci izobraževanja odraslih so v avgustu pričakovali usmeritve resornega ministrstva, ki bi jim bile v pomoč pri načrtovanju dela v razmerah, povezanih s covidom-19. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ) je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje v avgustu 2020 predstavilo publikacijo Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19, s podnaslovom Modeli in priporočila.

V predgovoru k publikaciji je izpostavljen pomen temeljnih načel izobraževalnega sistema: zagotavljanja izobraževanja za vse, zagotavljanja vključenosti in povezovanja ter enakih možnosti napredovanja, skrbi za družbeno povezanost in solidarnost ter zagovarjanja temeljnih vrednost demokratične in pravične družbe. Besedilo je navdihujoče in obetajoče za vse nas, ki delujemo v izobraževanju odraslih in v tem vidimo enega od enakovrednih področij sistema vzgoje in izobraževanja. Ta naj skupaj z drugimi področji prispeva k udejanjanju vseh omenjenih temeljnih načel v dobrobit prebivalstva Republike Slovenije. A žal kmalu iz vsebine razberemo, da je v omenjeni publikaciji sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji zreduciran na osnovnošolsko  in srednješolsko vzgojo in izobraževanje. Z vsebino publikacije so nagovorjene osnovne in srednje šole, glasbene šole in dijaški domovi. Ob tem pa pri predstavitvi organizacijskih modelov za obe področji niti z besedo ni omenjen javnoveljavni program Osnovne šole za odrasle, ki se v Sloveniji izvaja pri javnih organizacijah za izobraževanje odraslih – ljudskih univerzah. Spregledano je tudi dejstvo, da številne ljudske univerze izvajajo srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje odraslih.

Ob tem velja poudariti, da področje izobraževanja odraslih zajema veliko več kot zgolj formalno izobraževanje, ki vodi v pridobitev izobrazbe. Morda smo izobraževalci odraslih še vedno precej naivni, ko mislimo, da smo sedaj v družbi že dodobra ponotranjili koncept vseživljenjskega učenja. Ta govori o tem, da se moramo ljudje za aktivno delovanje v družbeni skupnosti celo življenje učiti, izpopolnjevati. Pa ne zgolj zaradi tistega bolj instrumentalnega vidika izobraževanja, namreč da bomo bolje opravljali svoje delo in bomo uspešnejši v številnih drugih vlogah, ki jih v življenju opravljamo, pač pa tudi zato, da si bomo upali in želeli dejavno delovati v družbeni skupnosti in jo soustvarjati. Morda smo še bolj naivni, ko predpostavimo, da je koncept vseživljenjskega učenja sedaj že dodobra ponotranjila nacionalna izobraževalna politika. S tega vidika je prav pomenljivo, da sta iz omenjene publikacije, ki naj bi, po naslovu sodeč, zajemala vzgojo in izobraževanje v Republiki Sloveniji, popolnoma izključeni področji predšolske vzgoje in izobraževanja odraslih.

V publikaciji je zapisano, da so predstavljeni modeli načrtovani za izvajanje programov, ki so določeni z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in področnimi zakoni. Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1) kot področni zakon poleg programa Osnovne šole za odrasle opredeljuje še javnoveljavne programe, ki ne vodijo v izobrazbo, in neformalne izobraževalne programe za odrasle ter svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih. Javne organizacije za izobraževanje odraslih ter drugi izvajalci izobraževanja odraslih in vrste izobraževanja odraslih, ki jih opredeljuje ZIO-1, v publikaciji sploh niso omenjene.

Publikacija naj bi služila kot temeljni delovni, operativni pripomoček v času čim bolj nemotenega poteka vzgoje in izobraževanja v obdobju sobivanja z razmerami, zaznamovanimi s covidom-19. Na kaj naj se oprejo izvajalci programa Osnovne šole za odrasle, javnoveljavnih programov za odrasle, svetovalne dejavnosti in izvajalci neformalnega izobraževanja odraslih?  Ali nam kot državi za zagotavljanje varnosti na tem področju izobraževanja ni mar? Ali za ta del izobraževanja država oziroma resorno ministrstvo kot snovalec nacionalne izobraževalne politike ne nosi svojega dela odgovornosti?

V petem poglavju, ki govori o tehnični in sistemski podpori pouka, je zapisano, da bo MIZŠ skupaj z javnimi zavodi zagotovilo okvir ter celostno podporo vzpostavitvi inovativnega učnega okolja, ki omogoča kakovostno izvedbo pouka na daljavo, na nivoju vzgojno-izobraževalnih zavodov.  Med drugim je navedeno, da bo MIZŠ v letu 2020 zagotovilo nakup prenosnih računalnikov za učitelje ter prenosnike/tablice za učence, ki jih potrebujejo za primer pouka na daljavo. Niti dejavnost niti izvajalci niti odrasli udeleženci izobraževanja v publikaciji niso omenjeni, zato nas upravičeno skrbi, da bo celotno izobraževanje odraslih iz teh aktivnosti in nudenja potrebne podpore izpadlo. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker se v omenjene programe vključujejo največkrat najranljivejši in socialno že tako izključeni ljudje, ki so jih sicer potrebni ukrepi ob pandemiji močneje prizadeli. Pričakovali bi, da se bodo MIZŠ in druga pristojna ministrstva zanje dodatno zavzela.

Ob tem naj opozorimo še, da področje izobraževanja odraslih tudi ni bilo vključeno v raziskavo »Izobraževanje na daljavo v času pandemije covid-19 v Sloveniji«, ki jo je MIZŠ naročilo Zavodu RS za šolstvo. Sodelavci Andragoškega centra Slovenije smo zato v sodelovanju s sodelavci Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani samoiniciativno izpeljali evalvacijo na področju izobraževanja odraslih. Evalvacijsko poročilo je v pripravi, rezultati pa potrjujejo, da so se tudi izvajalci izobraževanja odraslih v času pandemije znašli v stiskah in pred zahtevnimi izzivi, ob tem pa so se pogosto počutili, kot da so popolnoma brez sistemske podpore z nacionalne ravni. Evalvacija kaže tudi na potrebe izvajalcev izobraževanja odraslih po podpori, ko gre za vzpostavitev in razvoj tehničnega okolja za izvajanje izobraževanja na daljavo in krepitev kompetenc strokovnih delavcev za izvajanje te oblike izobraževanja odraslih.

Doslej smo izpostavljali strokovne in operativne zagate, s katerimi se bodo z novim šolskim letom srečali izvajalci izobraževanja odraslih, saj v omenjeni publikaciji ni modelov in priporočil, ki bi jih z mesta nosilcev nacionalne izobraževalne politike nagovarjali neposredno in jim dajali usmeritve za nadaljnje delo. Opozoriti pa je treba tudi na simbolni vidik tega, da je izobraževanje odraslih iz publikacije, ki nosi naslov Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji, popolnoma izpuščeno. Kaj s takšnim pristopom z nacionalne ravni sporočamo osebju, ki deluje na področju izobraževanja odraslih, in kaj prebivalcem Republike Slovenije? Prvim, da njihovo delo ni enakovredno delu kolegov iz drugih področij vzgoje in izobraževanja? Drugim pa, da učenje in izobraževanje v odrasli dobi nista tako zelo pomembna, da bi bila stvar nacionalne izobraževalne politike?

Verjamemo, da to ni bil namen pripravljavcev publikacije in da to ni mišljenje snovalcev nacionalne izobraževalne politike, zato pozivamo pristojno ministrstvo, naj obstoječo publikacijo dopolni in vanjo vključi tudi izvedbene modele za področje izobraževanja odraslih. V pripravo dopolnjene publikacije naj vključi tako strokovnjake kot predstavnike izvajalcev različnih vrst izobraževanja odraslih. Ob tem je treba slednjim priskrbeti strokovno in tehnično podporo za kakovostno izvedbo izobraževanja na daljavo, kot bo to zagotovljeno drugim področjem izobraževanja.

Mag. Andrej Sotošek, direktor Andragoškega centra Slovenije, s sodelavci

© 2024 Andragoški center Slovenije. Vse pravice pridržane.

Avtor: Creatim

Skip to content