Revija Elm: Izobraževanje odraslih in urbano učenje

Se sprašujete, ali okolje vpliva na učenje? Se učenje v urbanem okolju razlikuje od “tradicionalnega” ne-urbanega učenja? Če je odgovor pritrdilen, zakaj in kako?

Eden od najbolj prepoznavnih primerov urbanega učenja so seveda mestne knjižnice. Urbano učenje pa lahko vključuje tudi domišljijske centre za urbano učenje, priložnostna srečanja v univerzitetnem kampusu, kavarni, ki prirejajo prireditve, izlete učencev v urbanem okolju in ljudi na robu preživetja, ki se med seboj srečujejo v čakalnih vrstah kruha.

Pri povzemanju spoznanj iz člankov v zadnji lanski številki revije Elm, lahko ugotovimo, da so mesta polna učnih krajev, ki najpogosteje niso prepoznana. Njihov skupni imenovalec je skupnost. Urbano učenje ima lahko več oblik in se lahko zgodi na nešteto različnih krajih, skoraj vedno pa gre v prvi vrsti za skupno učenje  –  večinoma neformalno.

Učenje se zgodi, ko veliko ljudi živi drug ob drugem in se srečuje z drugimi, da bi se pogovarjali ali delali stvari skupaj z njimi. Na nek način je urbano učenje v središču samega neformalnega učenja. Če gledamo na zadevo z vidika izobraževanja, je podoba tesne urbane učne skupnosti ravno nasprotje mnogo pogostejših ponavljajočih se podob osamljenosti, izoliranosti in drugih šibkosti na socialnem področju.

Preberite najnovejšo številko revije Elm o povezanosti izobraževanja odraslih in urbanega učenja!