Majska številka Cedefopovega novičnika: kako Evropa razvija spretnosti prihodnosti?

V 162. številki svojega novičnika Cedefop izpostavlja pomen vseživljenjskega učenja in kakovostnega kariernega svetovanja v času hitrih tehnoloških, zelenih in družbenih sprememb. V ospredju je predstavitev novega evropskega referenčnega okvira za vseživljenjsko karierno orientacijo, ki naj bi državam pomagal izboljšati dostop do podpore pri učenju, zaposlovanju in kariernih prehodih. Okvir poudarja vključevanje različnih sektorjev, uporabo digitalnih orodij in dostopnost storitev za vse generacije.

Cedefop opozarja na več pomembnih izzivov evropskega trga dela. Nova raziskava o učenju na delovnem mestu kaže, da približno polovica evropskih delavcev ne sodeluje v organiziranih usposabljanjih. Velik del razvoja spretnosti zato poteka neformalno – skozi delo, sodelovanje in samostojno učenje. Raziskava poudarja pomen podpornega delovnega okolja in kulture učenja v podjetjih.

Posebno pozornost namenjajo tudi učiteljem poklicnega izobraževanja. Prvi rezultati evropske raziskave med učitelji kažejo na veliko pomanjkanje kadra, visoko stopnjo stresa in občutek nizkega družbenega priznanja. Mnogi učitelji opozarjajo na preobremenjenost, administrativna bremena in nezadostno podporo pri uvajanju digitalnih ter zelenih vsebin. Hkrati raziskava kaže, da učitelji ostajajo močno predani svojemu delu, kadar imajo možnost strokovnega razvoja in podpornega okolja.

Novičnik predstavlja tudi več novih publikacij. Med njimi je analiza vključevanja digitalnih spretnosti v programe poklicnega izobraževanja v osmih evropskih državah. Poročilo ugotavlja, da države digitalne kompetence vključujejo različno uspešno in da obstaja nevarnost povečevanja razlik med regijami, šolami in sektorji. Posebej izpostavljajo potrebo po dodatnem usposabljanju učiteljev.

Objavljeno je tudi poročilo o pomanjkanju učiteljev poklicnega izobraževanja v EU. Cedefop opozarja, da staranje učiteljske populacije, nizko zanimanje za poklic in slabše delovne razmere predstavljajo dolgoročen problem za evropske izobraževalne sisteme. Rešitve vidijo v boljših delovnih pogojih, večji podpori začetnikom in jasnejših kariernih poteh.

Predstavljajo publikacijo Razvoj znanj in poti do zaposlitve za odrasle z nizko stopnjo usposobljenosti. Analiza kaže, da skoraj polovica zaposlenih v EU opravlja dela z nizkimi zahtevami po spretnostih, pri čemer imajo ti delavci manj možnosti za dodatno izobraževanje in večje tveganje za brezposelnost ali slabše delovne pogoje. Cedefop poudarja pomen ciljnega nadgrajevanja znanj, predvsem digitalnih spretnosti.

V statističnem pregledu o izobraževanju odraslih ugotavljajo, da EU kljub napredku še ne dosega zastavljenih ciljev na področju vključevanja odraslih v učenje. Posebej nizka ostaja udeležba manj izobraženih odraslih in brezposelnih. Med glavnimi ovirami so časovne omejitve, družinske obveznosti in pomanjkanje motivacije ali podpore.

Novičnik vključuje tudi predstavitve novih publikacij o spretnostih in zaposlovanju na Hrvaškem, Nizozemskem in Islandiji ter napovedi konferenc, webinarjev in strokovnih srečanj o poklicnem izobraževanju, mladih NEET in prihodnosti dela v Evropi.