Andragoški center Slovenije

Andragoški

a/a

4. 7. 2018

Analiza stanja na področju digitalizacije in e-izobraževanja na področju visokega šolstva v Sloveniji

Dokumenta Digitalna Slovenija 2020 in Strateške usmeritve uvajanja IKT v slovenske VIZ (MIZŠ, 2016) navajata, da se bo slovensko šolstvo prilagajalo potrebam novih generacij s spodbujanjem e-izobraževanja (EI), ki bo vključeno v vsa učna okolja.

Lea Bregar in Miro Puhek z Doba fakultete sta pripravila prvo celostno raziskavo na tem področju in oktobra 2017 objavila analizo. Osredotočila sta se na dejstvo, da je bilo v preteklosti tej tematiki namenjenih nekaj projektov, vendar nobeden za področji visokega šolstva in izobraževanje odraslih.

Definicij e-izobraževanja je več in vključujejo uporabo spleta, strojne in programske opreme, informacijske in komunikacijske tehnologije pri učenju in poučevanju, on-line učenje in učenje preko e-medijev. V raziskavi je bilo upoštevano EI kot smotrna uporaba IKT v izobraževanju z vidika učnih ciljev in strategij.

V raziskavi je sodelovalo 45 (od 101) visokošolskih zavodov (VZ) v Sloveniji. Vsebinski sklopi vprašanj so se nanašali na razširjenost, oblike, učne pristope in metode uporabe e-izobraževanja, poslovno-organizacijski vidik in množične odprte on-line tečaje(MOOC). Poleg interpretacije rezultatov, ki veljajo za Slovenijo, publikacija navaja primerjavo z mednarodnim okoljem, ki ga je analizirala European University Association (EUA) v letih 2013 in 2014. Raziskava kaže, da se VZ zavedajo pomena digitalizacije in smotrnosti njenega vključevanja tako v študijski proces kot organizacijski sistem. Anketiranci ocenjujejo, da izboljšuje kakovost učenja in poučevanja. Dostopnost do spleta je v Sloveniji odlična, prav tako se VZ že odločajo za individualiziran pristop. Zaostajamo pa pri uporabi sistemov IKT, e-virov in storitev, kot so npr. tehnološko napredni laboratoriji, simulacije, on-line baze testov ipd. IKT ne posega v temeljne elemente pedagoškega procesa. Pri online izvedbah zavodi ne sodelujejo med seboj niti tega ne načrtujejo. V opravljenih intervjujih se je pokazalo (anketa tega ni zaznala), da je razlog proti EI tudi neustrezna usposobljenost pedagoških delavcev. Kakovost EI se spremlja površno, saj NAKVIS tega področja ne spremlja.

Večina VZ opredeljuje prihodnost EI v smeri izboljšanja tehnologije in poglabljanja mednarodnega sodelovanja, medtem ko se ne usmerjajo v izboljšave učnih metod in oblik. Opozarjajo na pomanjkljivo namensko financiranje in organizacijo področja EI.

Kot recenzentka je sodelovala tudi sodelavka ACS, mag. Margerita Zagmajster.

© 2019 Andragoški center Slovenije. Vse pravice pridržane.

Avtor: Creatim