28. UIL Library Alert o vsebini, viziji in politikah izobraževanja odraslih

Novičnik Inštituta UNESCO za vseživljenjsko učenje vabi k branju zanimivih publikacij. Izpostavljamo štiri prispevke, na povezavi jih najdete še bistveno več.

Isabell Kempf v svojem prispevku v rubriki Razmislek v okviru t. i. Laboratorija idej UNESCO izpostavlja pomen mednarodnega sodelovanja v izobraževanju v času globalne neenakosti.  Trdi, da ta skupaj z vse skromnejšo mednarodno pomočjo izobraževanju in vse večjo privatizacijo spodkopavajo pravico do izobraževanja. Skupaj z velikimi razlikami v dostopu do digitalizacije to vodi v vedno slabše zagotavljanje pravice do izobraževanja. Avtorica poziva k močnejši mednarodni solidarnosti, višjim javnim naložbam in obnovljeni zavezanosti enakopravnemu vseživljenjskemu učenju za vse.

Prispevek k razumnejšemu sistemu IO sta pripravila Richard DESJARDINS in Jan KALENDA. V prispevku z naslovom Konceptualne podlage za razumevanje in opredeljevanje sistemov učenja odraslih: k celovitejšemu primerjalnemu poročanju v reviji Zeitschrift für Weiterbildungsforschung predstavljata postopno strategijo za povezovanje obstoječih in novih virov podatkov. V središče primerjalnega poročanja postavljata usklajevanje in vrednotenje rezultatov. Ponujata smernice za vzpostavitev podatkovnih infrastruktur, ki omogočajo zajem vidikov pravičnosti, prilagodljivosti in sistemske dinamike izobraževanja in učenja odraslih.

Paul Stanistreet v International Review of Education ugotavlja, da globalni izobraževalni sistemi ne dosegajo cilja trajnostnega razvoja 4. Neenakosti vztrajajo, udeležba odraslih v IO upada, prednost dajemo standardiziranim, ekonomsko usmerjenim rezultatom. Ocenjuje, da je preveč poudarka na zaposljivosti. Človek mora razvijati spretnosti za življenje, ne le za delo. Naslov članka je Rewilding education: Lifelong learning and the post-2030 agenda. Avtor torej nagovarja k možnosti, da bi izobraževanje in učenje ponovno postalo divje.  To bi se zgodilo z vzpostavljanjem celostnih ekosistemov vseživljenjskega učenja, ki cenijo raznolike učne poti, človekov razvoj in demokratično delovanje.

OECD je pripravila poročilo o svojem delovanju z naslovom Agency in the Anthropocene. Nanj so se v svojem prispevku odzvali avtorji Hikaru KOMATSU, Jeremy RAPPLEYE and Iveta SILOVA. Do nove vizije, ki podpira okvir programa PISA, so kritični. Izpostavljajo tri ključne premike: (1) osrednjo vlogo okolja, (2) poziv k temeljitim družbenim spremembam in (3) predlagani prehod k drugačnim pogledom na svet. Kritična pomanjkljivost ostaja odsotnost merilnih orodij za ocenjevanje svetovnih nazorov učencev. Članek žal ni v odprtem dostopu.

Te in druge prispevke najdete v novičniku UIL Library Alert. Želimo vam prijetno branje.