a/a
3. 6. 2026
Majski UIL Library Alert vabi k raziskovanju
27. številka UIL Library Alerta izpostavlja zanimive raziskave, objavljene v številnih publikacijah. Izpostavljamo štiri.
Skupina avtorjev je v reviji Journal of Adult and Continuing Education objavila prispevek z naslovom Prehodi iz sektorjev izobraževanja odraslih v ekosisteme vseživljenjskega učenja: primerjalna analiza politik Danske, Portugalske in Nigerije. Raziskavi je odprlo pot prizadevanje za univerzalno pravico do vseživljenjskega učenja, potrjeno na CONFINTEA VII. Neenakomeren prehod lahko poglobi neenakost, pri čemer so vselej najbolj prizdeti tisti, ki že tako nimajo dostopa do izobraževanja.
Umetna inteligenca kot mesto globalnega izobraževalnega upravljanja: primer UNESCO je praktično naravnan prispevek, saj avtorja preučujeta vpletenost UNESCO v globalno upravljanje umetne inteligence v izobraževanju (AIED). S strukturiranim kartiranjem spletnih strani in kvalitativno analizo ključnih dokumentov prikazujeta, kako UNESCO konstruira umetno inteligenco kot predmet izobraževalne politike. Postavlja se kot vodilni akter pri oblikovanju upravljanja umetne inteligence v izobraževalnih sistemih.
Oblikovanje prihodnosti vseživljenjskega učenja: politični scenariji za leto 2040: Preglednost in prenosljivost učnih izidov je dokument agencije Cedefop. Publikacija predstavlja sklop petih alternativnih političnih scenarijev za prihodnost vseživljenjskega učenja v Evropi. Razviti so bili na podlagi prejšnjih raziskovalnih faz, ki so analizirale razvoj vseživljenjskega učenja glede preglednosti in prenosljivosti učnih izidov v zadnjih 20 letih. Upoštevale so tudi oceno ključnih družbenih, tehnoloških, ekonomskih, okoljskih in političnih dejavnikov.
Kdo ustvarja znanje o »globalni« izobraževalni politiki? Epistemične skupnosti, mreže in moč v globalnem upravljanju izobraževanja? Tako se sprašuje avtor v istoimenskem članku, ki je tako kot vsi predstavljeni objavljen v odprtem dostopu. Analiziral je avtorstvo publikacij UNESCO, OECD in Svetovne banke, povezanih z izobraževanjem. Oprl se je na teoretične koncepte političnih mrež in epistemičnih skupnosti, analiziral vzorce disciplinarnega ozadja, institucionalne pripadnosti in geografske lokacije avtorjev. Na podlagi analize 1447 publikacij in 3175 avtorjev je med drugim izpostavil prevlado avtorjev, povezanih z institucijami na globalnem severu.
Novičnik s povezavami na te in druge prispevke, ki vas utegnejo zanimati, je dostopen na spletu, kjer se lahko nanj naročite.
Želimo vam prijetno branje.