Dvajset let kasneje: Kaj pomeni vseživljenjsko učenje za vsakega od nas

Publikacija z naslovom Lifelong learning in 2000 and 2020 analizira, kako se je v dveh desetletjih spremenil dostop posameznikov do vseživljenjskega učenja v Evropi. Na prelomu tisočletja je bilo vseživljenjsko učenje omejeno. Študija ugotavlja, da so bile dosežene pomembne spremembe pri spodbujanju bolj prožnih in vključujočih izobraževalnih sistemov, vendar ovire in izzivi ostajajo.

Ključne spremembe vključujejo večje možnosti za prilagajanje učnih izkušenj, širitev kakovostnih poti izobraževanja in usposabljanja z izboljšano dostopnostjo ter lažjo prenosljivost kvalifikacij med državami. Vendar izzivi ostajajo.

Ti vključujejo razdrobljene strategije, omejeno usklajevanje med sektorji in številne ovire pri izvajanju zakonodaje, premalo razvit in premalo uporabljen kreditni sistem ter mehanizmi za zagotavljanje kakovosti, nizka stopnja uporabe potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja ter razlike pri priznavanju kvalifikacij.

Poročilo ponuja tudi priporočila za politike, ki naj bi odgovorila na te izzive. Med njimi so oblikovanje skupne strategije s tesnejšim sodelovanjem vseh deležnikov, boljše vključevanje neformalnega in priložnostnega učenja ter krepitev zmogljivosti institucij in deležnikov za podporo izvajanju teh sprememb.