Nova številka revije Elm Magazin raziskuje, kako bo videti prihodnost pismenosti

Zapleten svet zahteva kompleksna znanja in spretnosti. Kako to vpliva na nas? Kaj pa prihodnost? Kakšne vrste pismenosti bomo morali osvojiti, da bomo lahko delovali v tem raznolikem svetu? Finska raziskovalka pismenosti Sari Sulkunen na ta vprašanja odgovarja v intervjuju najnovejše številke revije Elm Magazin. Trdi, da se mora pismenost kot koncept razširiti.

Cyril Zenda, afriški svobodni novinar iz Harareja, se v svojih člankih osredotoča na razvoj, socialno pravičnost, človekove pravice, podnebne spremembe in okolje. Tokrat v svoji reportaži iz Zimbabveja piše o podnebni pismenosti. Predvsem o tem, kako ljudje razumejo vzroke za spremembo podnebnih razmer in potencialu podnebne pismenosti v svetu.

Pia Heikkilä, novinarka, ki že desetletje živi v južni Aziji, pripoveduje zgodbo o Mamti. Eni od številnih indijskih žensk, ki še vedno ne znajo brati. V svojem članku obravnava prizadevanja za povečanje pismenosti žensk v Indiji, ki ima eno najnižjih stopenj pismenosti na prebivalca na svetu.

Sara Pasino se v svojem članku sprašuje, ali smo v Evropi pozabili na funkcionalno nepismenost. Njena reportaža iz južne Italije razkriva, kakšne težave povzroča v vsakdanjem življenju ljudi.

Preberite še intervju, ki ga je imel Michael Sommer z nemško strokovnjakinjo za podatke Katharino Schülle. V njem razkrivata, kaj se skriva za besedno zvezo ‘podatkovna pismenost’.

Prvo letošnjo številko in vse ostale najdete v arhivu.

Vabimo k branju!