Nova Sodobna pedagogika o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj

Druga letošnja številka Sodobne pedagogike v ospredje postavlja izkušnje, dileme in perspektive, vezane na vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR).

Za izobraževalce odraslih je najpomembnejši prvi prispevek, delo Tadeja Košmerla in dr. Boruta Mikulca. Posveča se izobraževanju odraslih za trajnostni razvoj v luči teorij transformativnega učenja. Avtorja se navezujeta na Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki so jo leta 2015 sprejeli Združeni narodi. Prispevek problematizira nezdružljivost dveh ciljev trajnostnega razvoja – zavezanosti h gospodarski rasti in hkratnemu ohranjanju planeta. Glavna misel je oprta na teorijo transformativnega učenja Jacka Mezirowa, predstavljene pa so tudi njene kritike in izpeljave. V sklepu avtorja odgovorita na tri vprašanja: kdo naj bi se z VITR transformiral (učeči se odrasli, in sicer na ravni svetovnega nazora, vedênja, epistemologije in ontologije), kaj naj bi se transformiralo (znanje, vrednote in odnosi – v smer medsebojne povezanosti vseh oblik življenja ter odnosov za doseganje bolj trajnostno naravnane družbe) in v kolikšnem obsegu. Odgovor na tretje vprašanje je še posebno zanimiv: VITR naj temelji »/…/ na premiku od uničujočih bivanjskih praks globalnega kapitalizma k novemu ekološkemu in trajnostnemu družbenemu redu oz. na oblikovanju trajnostnih načinov bivanja kot nasprotja hegemonske kapitalistične vizije družbe«.

Ddr. Barica Marentič Požarnik je pripravila prispevek o v podnaslovu omenjenih izkušnjah, dilemah in perspektivah. Dr. Klavdija Šterman Urbančič in dr. Urška Štremfel sta se posvetili kompetencam slovenskih učencev o trajnosti, kot jih je pokazala mednarodna raziskava PISA. Mag. Vesna Starman in dr. Eda Birsa sta kot nov pristop k poučevanju o trajnostnem razvoju izbrali interdisciplinarno povezovanje znanosti in umetnosti. Skupina avtorjev v zadnjem tematskem članku predstavlja projekt Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah.

Junijska številka vsebuje še dva netematska članka. Ob 80-letnici prof. dr. Metoda Resmana je prispevek z naslovom Zakaj umirajo dobre pedagoške ideje pripravil dr. Zdenko Medveš. Dr. Marko Radovan in dr. Danijela Makovec Radovan pa sta raziskala izkušnje študentov s kriznim izobraževanjem na daljavo v času epidemije.

Uvodnik in prvi prispevek sta objavljena v prostem pristopu. Za izposojo celotne revije se dogovorite v Knjižnici ACS: knjiznica@acs.si.