Objavljena študija o upravičenosti projektov vseživljenjskega učenja

Platforma za vseživljenjsko učenje (LLLP) je objavila izvedbeno študijo o vseživljenjskih pristopih na nacionalni ravni (Feasibility Study for National Lifelong Learning Platforms).

Poročilo preverja upravičenost projektov vseživljenjskega učenja in pomaga odgovoriti na občutljiva vprašanja, povezana s smiselnostjo nadaljevanja nacionalnih pristopov. Obravnava ravnanje in pristope v petih pilotnih državah (v Avstriji, na Madžarskem, Portugalskem, Slovaškem in Švedskem) v letih 2016 in 2017. Gre za del zagovorništva vseživljenjskega učenja kot celovitega in splošnega evropskega koncepta. Definicija vseživljenjskega učenja LLLP in Evropske komisije (EK) v poročilu pokriva tako formalno, neformalno kot priložnostno učenje, izobraževanje in usposabljanje v vseh življenjskih obdobjih in okoliščinah. Študija se nanaša na medsektorsko povezovanje na nacionalni ravni in analizira obstoječe nacionalne pristope k vseživljenjskemu učenju. Hkrati razčlenjuje ujemanje s politiko in priporočili EU v omenjenih državah.

Pristopi, vključevanje različnih deležnikov, povezovanje z narodno kulturo in tradicijo, oblikovanje in politike v posameznih državah se med seboj močno razlikujejo. Rezultati raziskave kažejo interes izobraževalcev po dialogu in sodelovanju, vendar obstajajo številne ovire. Udeleženci raziskave navajajo predvsem pomanjkanje finančnih virov, razumevanja, komunikacije, zaupanja in zanimanja odločevalcev v svoji državi, osredotočenje oblasti na formalne oblike izobraževanja, administrativne ovire in politične razloge.

Strokovnjaki LLLP so z raziskavo dobili dragocene informacije. Na tem temelju bodo nadaljevali prizadevanja za oblikovanje nacionalnih platform. Študijo bodo v naslednjih letih nadgradili. Trudili se bodo za čim prejšnjo organizacijo forumov vseživljenjskega učenja, saj trdno verjamejo v verodostojnost in koristnost nacionalnih politik. Osredotočali se bodo na praktične vidike vzpostavljanja pilotnih projektov z vsemi zainteresiranimi deležniki.

In kako je vključena Slovenija? Pomotoma. Med primeri dobre prakse se je znašel Teden vseživljenjskega učenja, ki ga vsako leto priredijo številni izvajalci pod nacionalno koordinacijo ACS. Avtorji študije so projekt pripisali Slovaški, vendar so podatek po našem prijaznem opozorilu popravili.

Tako povzetek kot celotna študija sta dostopna na spletni strani LLLP.