Projektno učenje za mlajše odrasle
Projektno učenje za mlajše odrasle – PUM je javnoveljavni program neformalnega izobraževanja, ki ga je potrdil Strokovni svet za izobraževanje odraslih in je bil formalno vpeljan z odredbo ministra za šolstvo in šport v letu 1999. Namenjen je mlajšim brezposelnim v starosti od 15 do 25 let. Je eden prvih razvojnih projektov, ki jih je razvil Andragoški center Slovenije. Osnovna zamisel programa – koncept projektnega učenja, ki poteka v tesnem sodelovanju z lokalnim okoljem – je bila pripravljena že leta 1993 (Natalija Žalec). Po poskusni izvedbi in opravljeni evalvaciji je bil program v letu 1998/1999 dopolnjen, predvsem glede organiziranja učenja in skupinske dinamike (dr. Albert Mrgole, Natalija Žalec).
Zdaj je delo v programu PUM povezano s produkcijskim projektnim učenjem, le-to naj bi mladim pomagalo pri razvijanju kompetenc, ki jih potrebujejo pri zaposlovanju, za pripravo zbirne mape dosežkov (portfolija oz. e-portfolija) in osebnega izobraževalnega načrta, kar mladim olajša načrtovanje učenja, beleženje in izkazovanje učnih dosežkov ter učnih izkušenj. Mentorji morajo biti za delo v programu PUM posebej usposobljeni. Za usposabljanje (200 ur) skrbi Andragoški center, ki je program tudi zasnoval.
Program je bil zasnovan z namenom, da mladim, ki so brez izobrazbe, poklica in zaposlitve, pomaga pri preseganju socialne osamelosti in jih spodbudi k nadaljevanju šolanja, kjer pa to ni mogoče, spodbuja pridobivanje veščin, ki olajšajo pot do zaposlitve. S pomočjo mentorjev mladi rešujejo tudi težave, ki so pripomogle k temu, da so opustili šolanje (odnosi v družini, slaba samopodoba, odvisnosti, socialne stiske …).
Temeljni cilji programa so:
- spodbuditi osebnostno rast,
- preseči socialno izključenost,
- omogočiti splošno izobraževanje ter oblikovanje poklicne, socialne in kulturne identitete.
Vključenost v program traja praviloma eno leto. V tem času mladi spoznavajo različne poklice in izobraževalne programe, ob tem pa skozi projektno delo odkrivajo svoje interese. S sadovi projektnega dela se mladi predstavijo tudi javnosti – marsikdo prvikrat v pozitivni luči, s tem pa krepijo občutek lastne vrednosti, zmožnosti in samopodobe v celoti.
Program je brezplačen. Udeleženci se vanj vključijo po posvetu z mentorjem PUM ali po pogovoru s strokovnjakom drugih ustanov (svetovalci Zavoda za zaposlovanje, šolski svetovalni delavci, socialni delavci centrov za socialno delo). Mnogi pridejo tudi na priporočilo vrstnikov ali pa jih v program napotijo starši.
Udeležba v programu je prostovoljna. Vključenost v program lahko traja od treh mesecev do enega leta. Dolžina posamezne vključitve je odvisna od potreb udeleženca oz. od tega, kako udeleženec dosega postavljene cilje. Brezposelnim pripadajo tudi pravice, skladne s pogodbo, ki jo sklene z Zavodom za zaposlovanje.
Sicer pa kar 75 % potrebnih sredstev za izvedbo programa prispeva Ministrstvo za šolstvo in šport. V šolskem letu 2006/2007 je bilo za izobraževanje po tem programu namenjenih 1,03 milijona evrov, poleg tega pa so bile štiri skupine PUM lani financirane iz Evropskih socialnih skladov, vendar so morale po izteku pogodbe (ostale so brez sredstev) program opustiti (RIC Novo mesto, LU Škofja Loka, PUM Ljubljana, PRC Tolmin). Za nemoteno delovanje programa bi morale svoj delež sredstev prispevati tudi lokalne skupnosti, poleg tega pa bi morali zagotoviti enakomerno zastopanost programa v vseh regijah.
Program PUM je v letu 2010/2011 izvajalo 11 organizacij: Andragoški zavod – LU Maribor, Javni zavod MOCISS, Slovenj Gradec, Izobraževalni center Memory, Koper, Ljudska univerza Ajdovščina, Ljudska univerza Murska Sobota, Ljudska univerza Radovljica, Zavod Salesianum –OE PUM Celje, Posoški razvojni center Tolmin, Regionalni center za razvoj, Zagorje, RIC Novo mesto in Zavod BOB Ljubljana. Da bi bilo vključevanje bolj enakovredno omogočeno vsem mladim po državi, bi moralo PUM izvajati vsaj 14 izobraževalnih središč. Potrebovali bi ga še v Posavju, Beli krajini, zaradi slabih prometnih povezav še enega v Prekmurju, v Prlekiji, pa tudi v Postojni, Velenju, Škofji Loki.
Po evalvacijski študiji z naslovom Socialnointegracijska vloga programa PUM , ki jo je v letih 2000–2002 za Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) opravila Filozofska fakulteta, se je izkazalo, da dve tretjini udeležencev izpolnjuje zastavljene cilje programa: 40,4 % jih v enem letu ali nekoliko pozneje nadaljuje šolanje, 23,7 % se jih zaposli za določen ali nedoločen čas. Približno 21 % ostaja brezposelnih, za 7 % udeležencev pa ni bilo moč pridobiti podatkov. Študija je pokazala, da so učinki programa dolgotrajni. Zajela je 80 % vseh mladih, ki so se v program vključili od leta 1998. Kar dve tretjini vprašanih je izrazilo željo ali namero nadaljevati z izobraževanjem (33 redno, 33 ob delu).